Prof. dr. Janez Bogataj: Božične jedi v Sloveniji

misc1

gastrogurman prof dr janez bogataj bozicne jedi ozka

…Koruzo do božiča, potem bo pa iz hudiča!

Za tem nenavadnim  naslovom je kratka pesem, ki sem jo ob koncu 70. let 20. stoletja zapisal
v dolini zgornje Krke in pravi takole:

Ječmen do pšenice sem pojedel,
pšenico do koruze,
koruzo do božiča –
potem bo pa iz hudiča!

Ti kratki verzi sporočajo in pojasnjujejo marsikaj, kar osvetljuje vsakdanjike in praznike naših
prednikov. Tukaj lahko izpostavim pomen božičnega praznovanja, ki mu je bilo namenjeno tudi
praznično prehranjevanje. Nato je sledil post, pogosto tudi lakota. Torej govorimo o ritmičnem
izmenjavanju lakote in obilja. Slednje je zaznamovalo praznično obdobje, kakršno je še danes
božično in tudi novoletno. Novoletno je veliko mlajše, saj so silvestrska praznovanja značilnost
20.stoletja. Božična praznovanja z mizami takega ali drugačnega obilja pa segajo daleč nazaj v
prekrščanska, torej poganska obdobja.

Danes med vsemi sestavinami kulture in načina življenja, ki imajo korenine v dediščini in so
hkrati v svojem stalnem sodobnem spreminjanju, zavzemajo posebno mesto tudi šege in navade
v prazničnem decembrskem obdobju. Če je božič bolj intimno osebno, družinsko praznovanje,
ima novoletno vse značilnosti množičnega veseljačenja. Današnje praznovanje božiča je v veliki
meri povezano z uživanjem prazničnih jedi.

Med najstarejša znamenja božičnega praznika sodi priprava oz. peka božičnega kruha. Ta sega
še v predkrščansko dobo. Za božični kruh so na Slovenskem različna poimenovanja. Najpogosteje
se imenuje poprtnik ali poprtnjak. Ti najbolj razširjeni poimenovanji in tudi vsa druga dokazujejo,
da je dobil ime po mestu, ki mu je bilo določeno v božičnem času: torej pod prtom na mizi ali
neposredno na mizi. Zlasti v severovzhodni Sloveniji še vedno pečejo kruh iz mešanice črne moke
in suhega sadja in ga imenujejo ¨krhljak¨ ali ¨klojcov kruh¨. Takega poznajo tudi v sosednji Avstriji,
seveda v drugih tehnoloških različicah.

gastrogurman prof dr janez bogataj bozicne jedi 3

Današnja božična miza na Slovenskem je predvsem praznična v smislu različnih jedi. V vaseh je po
navadi na mizi vse najboljše, kar so pridelali. V mestih sta božična večerja in (ali) kosilo povezana
prav tako s pripravo boljših jedi, med katerimi izstopa npr. perutnina (puran ali gos), razne pečenke,
divjačina, ribe in morda še prašič ali odojek, ki je sicer bolj značilna jed na silvestrovo. V božičnem
času je v mestnih okoljih popularna tudi polenovka s krompirjem in peteršiljem. Ker sem omenil
prašiča in odojka, kot značilno jed za silvestrsko in novoletno (in tudi božično) praznovanje, moram
navesti tudi vzrok za njegovo mesto v prazničnem jedilniku. Staro pravilo namreč pravi, da je treba
ob koncu leta jesti prašiča, ker z rilcem rine naprej, kokoši in petelini pa s kremplji praskajo nazaj.
Torej simbolična težnja vstopa in razvoja v novem letu, ne pa oziranje nazaj.

gastrogurman prof dr janez bogataj bozic2

Zato je še vedno v Sloveniji osrednji kulinarični dogodek že v predbožičnem času klanje prašiča, kar
imenujemo ¨koline¨ ali ¨furež¨. Prve koline se začnejo »po starem« že na martinovo (11.11.), potem
pa sledijo nekaj dni pred božičem in končno že v dnevih pred pustom. Iz prašiča znamo na Slovenskem
izdelati celo paleto izdelkov, od klobas do raznih poltrajnih in trajnih suhomesnatih posušenih in
prekajenih mesnin. Temeljni namen klanja prašiča v tem letnem času je tudi zagotovitev kakovostnih
mesnih jedi in drugih mesnih izdelkov za bogato obloženo božično in silvestersko mizo. Zato so na njej
pogosto svinjska pečenka, razne vrste krvavic in klobas, nadevanih s kašo, kuhan nadevan svinjski
želodec in druge dobrote.

Praznična božična miza pozna še eno značilno jed in sicer sladico, ki jo imenujemo ¨potica¨. Danes je
to najbolj značilna in razširjena slovenska sladica, narejena iz kvašenega testa, namazanega z nadevom,
zvitega in položenega v okrogel glinast pekač, kjer se speče. Glede na različne nadeve poznamo tudi
razne vrste potic. Tako orehovo, ki je najbolj značilna za ta čas in tudi sicer najbolj razširjena, pa
lešnikovo, mandljevo, makovo, ocvirkovo, pehtranovo, čokoladno, ki sodi med mlajše po izviru. Nadalje
še rožičevo, razne vrste sadnih potic in druge. Peko potice poznajo prav v vseh 24 gastronomskih regijah
Slovenije.

gastrogurman prof dr janez bogataj bozicne jedi 1

V posameznih sestavinah decembrskih praznovanj in z njimi povezanimi jedmi, se torej prepletajo
sestavine ali spomini na kulturno dediščino s sodobno ustvarjalnostjo. Ta t.i. tradicija dobiva vsako
leto nove in nove vsebine in oblike. To je v osnovi povsem naravno in prav, kajti nobena sestavina
kulture in načina življenja nikoli ni bila nekaj stalnega in nekaj nespremenljivega. In tako je tudi še
danes. Vendar se ob vseh teh spremembah in sodobnostih praznovanj zares zastavlja vprašanje, ali
se iz pozitivnih sestavin kulturne dediščine, iz žlahtne palete ustvarjalnosti, ki je bila v zgodovini že
večkrat ¨preverjena¨, zares nismo prav nič naučili za naše sodobnosti in bodočnosti?

Decembrski prazniki se nam v kontekstu razmišljanja o pomenu prehranske dediščine kažejo predvsem
kot velik izziv za sodobno življenje. V ta pogosto odtujeni sodobni svet vnašajo sestavine kakovosti, ki
temeljijo na ustvarjalnosti posameznika in družine. Vsaj enkrat v letu se nam odpirajo velike priložnosti,
da si vzamemo nekaj časa, da tudi sami nekaj ustvarimo, skuhamo, oblikujemo, naredimo boljše. Današnja
praznovanja se vedno bolj usmerjajo v komercializacijo in nekakšen globalni božično novoletni marketing.
Tudi to področje našega življenja in kulture ne more povsem ubežati tej splošni ¨bolezni¨ sodobnega sveta.
Zato je naša naloga in dolžnost, da spoznavamo posebnosti, razsežnosti in kakovosti naših praznovanj.
Hkrati to pomeni ohranjanje pestre palete evropskih kulturnih različnosti in posebnosti, ki so največja
vrednota posameznih narodov in držav. Le z boljšim medsebojnim spoznavanjem si bomo ustvarili neizčrpne
izvire za številne oblike ustvarjalnosti in duhovne obogatitve, ki bodo ¨po naši meri¨ in nas bodo bogatile s
svojimi sporočili in kakovostmi. In to leto za letom, od decembra do decembra…

Prof.dr. Janez Bogataj

gastrogurman prof dr janez bogataj bozicne jedi 4  gastrogurman prof dr janez bogataj bozicne jedi 2  gastrogurman prof dr janez bogataj bozicne jedi 5  gastrogurman prof dr janez bogataj bozicne jedi 6