Tadej Jug – izoblikovali so me strast do kuhanja in stimulativno okolje

misc1

ozka usklajena 600x65
Tadej Jug je pravzaprav še zelo mlad kuhar, ki je že stopil v “velike čevlje” in se poleg vsakodnevne poklicne poti, podal tudi na skupne korake s slovensko kuharsko reprezentanco, s katero je osvojil tudi že nekaj odličij. Pravi da so ga izoblikovali veselje in strast do kuhanja ter stimulativno poklicno okolje. Ne more skriti veselja do udeležb na kuharskih tekmovanjih, kjer poleg izkušenj in novih idej, dobi tudi potrditve, da se poklicno razvija v pravo smer. Najine poti so se vede ali nevede že velikokrat križale, tako da je bil pravzaprav že skrajni čas, da ga skozi intervju predstavimo tudi na portalu Gastrogurman. 


.

– Tadej, kljub temu, da si še zelo mlad, si v svetu profesionalne kulinarike že tako rekoč doma. Kdaj si že začutil, da bo tvoja poklicna strast prav kulinarika?
Pozdravljeni! Pravzaprav na ta odgovor težko odgovorim. Starši pravijo, da sem o kuhanju govoril že od malih nog, a jaz se tega žal ne spomnim. Nekako sem se najbolj ujel pri gospodinjstvu v osnovni šoli, kjer sem tudi prvič začutil tisto pravo strast do tega poklica, ki me je nato vodila do odločitve za takšno poklicno pot.

.

– Nato si se vpisal na srednjo šolo, razumljivo, v smer gostinstva…česa se najbolj spominjaš iz časov srednje šole?
Seveda. Vpisal sem se na Biotehniško šolo v Šempetru pri Gorici, kjer sem se takoj ujel s sošolci, profesorico in okoljem. V spominu mi najbolj ostaja prvi nastop za šolsko ekipo na gostinsko turističnem  zboru v Kranjski gori, kjer smo tudi osvojili srebrno priznanje. Ta uspeh mi je poleg velikega zadovoljstva prinesel tako potrditev da sem na pravi poti kot tudi močno dvignil samozavest.”

.

– Po končani srednji šoli se je tvoja poklicna pot takoj začela v Igralniško zabaviščnem centru Park v Novi Gorici, kjer si pravzaprav zelo hitro napredoval. Bi lahko rekli, da so nadrejeni opazili da si ambiciozen ter s srcem v kuhinji in te ustrezno vzpodbujali?
Po končani šoli sem kot štipendist takoj začel pripravništvo v novogoriškem igralniško zabaviščnem centru Park, pod mentorstvom Matjaža Šinigoja ter preostale ekipe zaposlenih. Pravzaprav menim, da sprva mnogi niso verjeli v moje veselje in strast do tega poklica, a sem počasi, z vsakim dnevom, tednom in mesecem pokazal pravo vztrajnost in predanost ter dokazal, da sem v kuhinji s srcem. Nadrejeni so opazili, da v kuhanje vlagam veliko energije in prepoznali moj napredek, zato so me začeli pri delu vzpodbujati ter usmerjati v pravo smer. Po končanem pripravništvu sem tako sprejel ponujeno premestitev v IZC Perla, ki je takrat slovela po bolj moderni kulinariki ter bolj prijaznemu in stimulativnem delovnem okolju zame.“

.

– Kdo so bili ta čas tvoji mentorji oziroma, kdo je najbolj zaznamoval tvojo poklicno pot in ti pomagal?
“Mojo poklicno pot je do sedaj zaznamovalo že veliko ljudi… vsekakor bi lahko začel z go. Andrejo Pisk Rutar, ki me je v srednji šoli naučila prvih pravih kuharskih korakov in osnov. Kasneje pa so mi vsi zaposleni v IZC Park predstavili vse lepe in manj lepe kotičke tega poklica, vključno s pomivanjem posode in serviranjem malic. Na trenutnem delovnem mestu so mi v veliko podporo sodelavci kuharji iz Calypsa, pod mentorstvom Daliborja Janačkoviča ter vodja kuhinje Matjaž Šinigoj. Najbolj sem pa hvaležen za to, da me je v “svoje roke” vzel Grega Rozman, ki mi z neprecenljivimi mentorskimi napotki, nasveti ter izkušnjami, usmerja v tisto, pravo smer.

.

– Tvoje ime je pogosto na seznamih kulinaričnih tekmovanj, od koder se navadno vrneš z odličnimi uvrstitvami in odličji. Katera so bila zate najpomembnejša oziroma so ti ostala najbolj v spominu?
“Zavedam se, da veliko dragocenih izkušenj, znanja in samozavesti lahko pridobim ravno iz kulinaričnih tekmovanj, zato se jih rad udeležujem, čeprav od tebe terjajo veliko angažiranosti in neprespanih noči. V spominu imam prav vsako dosedanje tekmovanje, ki sem se ga udeležil, med katerimi bi vsekakor izpostavil lanskoletno Državno prvenstvo Črne gore v gostinsko-turističnih poklicih z mednarodno udeležbo v Budvi, kjer sem prvič nastopil za slovensko nacionalno ekipo in osvojil dvojno zlato medaljo. V spominu mi bo zagotovo ostalo tudi letošnje tekmovanje Grand Prix of Mediterranean Cuisine 2018 v Riminiju, kjer smo prvič nastopili kot prenovljena ekipa ter se z osvojenim prvim mestom odlično izkazali. Vsako tekmovanje, ki se ga udeležim je pomembno in ostane v spominu, nekatero z lepimi vtisi, drugo spet z grenkim priokusom, a vsako prinese nova znanja in izkušnje – in to je ves čar le-tega”

Tadejeva razstava na GTZ 2017 v Kranjski Gori

.

– Katero bo naslednjo kulinarično tekmovanje, ki se ga nameravaš udeležiti in kako se pripravljaš nanj?
“Naslednje tekmovanje nas kot reprezentančno ekipo, čaka v sredini aprila v Črni gori, kjer bomo postavljali razstavo in kot kaže, bom tudi letos nastopil individualno v kuhanju menija, zato bomo kmalu pričeli s pripravami na nastope.”

.

– Si tudi najmlajši član slovenske kuharske reprezentance… Kako je prišlo do odločitve, da si sprejel članstvo in se ji pridružil?
“Res je. Moja starost in izkušnje sta bila največja dvoma, ki sta me zadrževali pri odločitvi za prijavo v reprezentančno ekipo. Na koncu imata največ zaslug za sprejeto odločitev prav moja žena in pa Grega Rozman, ki sta bila vame skoraj bolj prepričana, kot jaz sam. Prijavil sem se, opravil zahtevane naloge in bil izbran. Seveda sem sedaj na to ponosen, vendar priznam, da je kar težko slediti sočlanom, ki imajo za seboj ogromno kilometrine in izkušenj.”

.

– Glede na to, da si šele dobro začel s koraki v reprezentančni ekipi, ste že skupaj osvojili kar nekaj medalj. Občutki in izkušnje iz takšnih tekmovanj so verjetno neprecenljivi?
“Seveda! V ekipi sem šele slabo leto in mislim, da smo se v tem kratkem, a intenzivnem obdobju več kot odlično ujeli. Za nami so tri tekmovanja kjer smo se dobro odrezali in pokazali, da veliko štejeta tudi dober medsebojni odnos in sodelovanje. Zelo lep občutek je, da so me enakovredno sprejeli medse, čeprav sem 10 let mlajši in imam posledično bistveno manj delovnih in tekmovalnih izkušenj. Vsako tekmovanje zase je neprecenljiv vir idej, znanja in izkušenj, zato upam, da bo tako ostalo tudi v bodoče.”

.

– Kako bi opisal svojo rdečo nit v pripravi jedi…in od kod pravzaprav črpaš ideje?
“Sem mlad kuhar, ki se še veliko uči, zato zaenkrat svoj slog velikokrat spreminjam in vsako idejo preizkušam na več možnih načinov. Ideje črpam iz raznih knjig, spleta, oddaj… pravzaprav povsod, kjer lahko – ter jih nato združujem, preizkušam in poizkusim prikazati na krožnikih s svojimi jedmi.”

.

– Je naporno združevati službene, reprezentančne obveznosti skupaj z družinskimi? Si namreč tudi oče majhni deklici…  
“Res je! Oče sem dveletni hčerki Anabelle, ki pa je na srečo zelo pridna, razumevajoča in le redkokdaj naporna. Vsekakor pa brez podpore moje žene in taščinega varstva, ko sem odsoten po več dni skupaj, nebi zmogel vseh obveznosti. Trudim se, da si prosti čas razporejam tako, da preživim kar se le da največ časa z ženo in hčerko, kar mi trenutno delovno mesto na srečo, kar dobro dopušča. Pridejo pa dnevi, ki so zelo naporni in sprva ne veš kako boš vse uskladil, a na koncu se skoraj vedno vse dobro izteče.”

.

– Kakšne so po tvojem mnenju trenutne razmere na področju visoke kulinarike pri nas, v Sloveniji?
“Mislim, da se Slovenija prebuja. Imamo kar nekaj vrhunskih in svetovno znanih chefov ter restavracij za katere vedno pogosteje slišimo tudi v medijih. Upam, da se bo ta trend stopnjeval še naprej in da bomo tudi pri nas nekega dne dočakali michelinov vodnik…”

 

.

– Dejal si, da si želiš prenašati svoje znanje tudi na mlajše generacije…na katerih področjih meniš, da se da največ narediti?
“V sebi gojim nekakšno skrito željo, da bi nekega dne, ko bom nabral dovolj znanja in izkušenj, tudi sam postal mentor,  profesor ali pomoč pri izobraževanju mladih kadrov. Zelo rad pomagam in nekomu predajam znanje, če vidim, da si na drugi strani oseba tega res želi. Verjamem, da se večina mladih gostincev sli kuharjev, ko se odločajo za ta poklic, niti ne zavedajo, skozi kaj vse bodo morali iti, preden bodo uspeli doseči znanje in seveda možnosti za pripravo krožnikov ali jedi, ki jih vidijo po spletu, oddajah, itd…in tukaj so dobri mentorji in učitelji zelo pomemben dejavnik na poti učenja in pridobivanja izkušenj.”

.

– In kakšne so tvoje ambicije za naprej? Kje te bomo srečali čez 10…morda 15 let? 
“Zastavil sem si visoke in hkrati družini prijazne cilje. Vsekakor mi je želja postati vodja kuhinje v kakšni restavraciji, kjer bi imel odprte roke in pozitiven kolektiv. Zaenkrat lahko rečem le – pustimo se presenetiti.”

.

Zahvala
“Na koncu bi rad to priložnost uporabil tudi, da se zahvalim našemu F&B managerju Alenu Šraju ter podjetju HIt d.d., ki mi od prvega dne omogoča vse treninge, tekmovanja, nagrade in podporo pri moji poklicni poti. Zahvalil bi se tudi celotni ekipi Slovenske kuharske reprezentance za sprejem in podporo. In hvala seveda tudi vam in vašemu uredništvu, da ste si vzeli čas za intervju z menoj.”

.