Šesti salon penečih vin odpira novo ljubljansko vinsko sezono in vabi v čarobni svet iskrivih mehurčkov

misc1

gastrogurman ozek masilni barvno uskl

6. Salon penečih vin Ljubljana, ki je del mednarodne mreže Salon of Sparkling Wines, bo v petek, 15. februarja, med 15. in 21. uro. Lociran bo na atraktivni lokaciji v srcu prestolnice – tokrat prvič v Hotelu Slon, ki nudi odlične pogoje za predstavljanje penečih vin na najvišjem nivoju in je obenem atraktiven in zanimiv za (domače in tuje) obiskovalce. Na salonu, ki odpira sezono dogajanj na ljubljanski vinski sceni v tem letu, se bo predstavilo 44 vinarjev, z 140 penečimi se vini. Del salona bo namenjen ponudbi izbrane kulinarike, ki se odlično družij s penečimi vini. Sestavni del salona bodo tradicionalno tudi tri vodene degustacije in veliko mednarodno ocenjevanje penečih vin.

RAZSTAVLJAVCI: https://www.salonofsparklingwines.eu/ljubljana

KOORDINATE
Datum: petek, 15. februar  2019
Delovni čas: med 15. in 21. uro
Lokacija: Hotel Slon, Ljubljana
Cena vstopnice: 25 eur / 20 eur v predprodaji / 15 eur za študente (omejena količina)
Prodaja vstopnic: Eventim (predprodaja), recepcija salona (na dan prireditve)

 
SALONSKE DELAVNICE

16:00 Razprava z degustacijo: Je peneče se lahko tudi naravno?

Vodita: Vanja Alič, urednik spletnega mesta Ovinu.si, in Primož Štajer, promotor naravnih vin
Gosta: Andrej Cep, vina Gordia, in Miha Klehar, vina Keltis

Peneča se vina, pridelana bodisi po klasični bodisi tankovski metodi, že zaradi tehnike, s katero pri drugi fermentaciji mirnemu vinu »dodamo« mehurčke, sodijo med tista, ki so podvržena največ posegom. Zato je verjetno ravno pri tovrstnih vinih največji paradoks govoriti o naravnih vinih. A vendar obstajajo manj invazivni pristopi, ki v vina prinesejo ljubiteljem tako prijetne mehurčke. Kateri? Na to in številna druga vprašanja bomo poskušali najti odgovore v razpravi z degustacijo mehurčkov domačih mojstrov ter jih primerjali s tistimi iz italijanskih dežel Benečija (prosecco) in Emilija-Romanja (lambrusco).

17:45 Slovenija & Hrvaška – prijateljstvo v kozarcu mehurčkov

prof. Marija Vukelić, direktorica Salona pjenušavih vina Zagreb
dr. Nina Levičnik, koordinatorica mreže SSW

Tretje leto zapored organiziramo dva salona, v dveh prestolnicah, dva peneča se svetova, ki se združita na ocenjevanju v želji, da pokažeta najboljše, kar imata, in dokažeta, da se kvaliteta penečih se vin vztrajno dviguje. Na vodeni degustaciji bosta direktorica zagrebškega salona in koordinatorica mreže predstavili tri najboljša slovenska in tri najboljša hrvaška peneča se vina – skupno šest, od tega štiri bela in dva rosé.

19:30 Iskrivo spoznanje in doživetje

prof. dr Tatjana Košmerl, Biotehniška fakulteta Ljubljana

Na delavnici za mlade in mlade po srcu se bomo seznanili s skrivnostmi pridelave penečih vin, v okviru senzoričnih lastnostih pa vse od iskrenja, penjenja do harmonije. Očara nas lahko že videz, ki navdušuje z igro tankih verižic v obliki drobnih finih izhajajočih mehurčkov. Spoznali bomo, ali so razlike v kakovosti in/ali všečnosti povezane z barvo, sorto ali starostjo penečega vina. Odgovorili bomo na vprašanje, kako na našo sprejemljivost vpliva sladkorna stopnja, ki jih je pri penečih vinih kar sedem različnih. Nikakor ne bomo časa tratili za teorijo ali štetje v povprečju 15 milijonov mehurčkov. Raje se bomo posvetili »tekočemu« delu in spoznali razlike med dobrimi, boljšimi in najboljšimi, oziroma med peninami in penečimi vini.

Prijava na delavnice je možna s kupljeno vstopnico za na salon.
Obvezna je rezervacija mest na tanjap@radost.si

Akreditacijski list
 
MEDNARODNO OCENJEVANJE

Število penečih vin in število vinarjev, ki imajo v svojem portfelju peneča se vina, se v zadnjih letih vztrajno povečuje, zato smo se odločili, da dosedanji model ocenjevanja nadgradimo tako, da omogočimo udeležbo na ocenjevanju vsem vinarjem, tudi tistim, ki se ne bodo predstavili na nobenem od salonov. S tem, ko smo ocenjevanje odpli tudi nesalonskim vinarjem, smo dobili večji nabor penečih vin in s tem tudi širši pregled nad stanjem na področju penečih vin. Zato smo ocenjevanje nadgradili tudi z razpravo o trendih na (slovenski in hrvaški) vinski sceni.

O ocenjevanju:
Datum: ponedeljek, 28. januar 2019
Kraj: Posestvo Istenič, Bizeljsko
Število vzorcev: 105
Predsednika ocenjevalne komisije enologa: Darja Bovha in mr. sc. Franjo Francem
Vina sta ocenjevali dve devetčlanski, slovensko-hrvaški komisiji sestavljeni iz: vinarjev, enologov, sommelierjev, degustatorjev, vinskih novinarjev, …

Rezultati ocenjevanja so dvo-nivojski, kar pomeni, bomo podelili dve vrsti priznanj: salonska priznanja – za uvrstitev v sklopu posameznega salona; velika priznanja mreže – za skupno, generalno uvrstitev.

REZULTATI MREŽE:  https://www.salonofsparklingwines.eu/competition

Najvišje ocenjena vina 6. Salona penečih vin Ljubljana

Bela, peneča vina:

  1. Vina Kauran, Victoria 2010, Slovenija
  2. Radgonske gorice d. d., Zlata radgonska penina Selection, Slovenija
  3. Semiška penina, Semiška penina barrique, Slovenija

Rosé peneča vina:

  1. Istenič, Gourmet rosé, 2015, Slovenija
  2. Zlati grič, Konjiška penina rosé, Slovenija
  3. Vino Kozinc, Joker Zara, Slovenija
 
TRENDI NA PENEČI VINSKI SCENI

Ocenjevanju je sledila razprava o trendih na peneči se sceni, v kateri so ocenjevalci, opazovalci in organizatorji poizkusili orisati trenutno stanje v obeh državah ob zavedanju, da ni uradnih podatkov niti za proizvodnjo, niti za potrošnjo penečih se vin.

Uvodna beseda je pripadla enologu Dušanu Brejcu, dolgoletnemu direktorju Vinske družbe Slovenije, ki je povedal, da potrošnja penečih vin v Sloveniji konstantno raste vse od leta 2006. Vzporedno s potrošnjo raste tudi pridelava, svoje pa prispeva tudi rast uvoza penečih vin; v številkah to pomeni, da je od leta 2006 potrošnja zrasla iz treh na deset odstotkov. Ob odsotnosti uradnih podatkov se moramo zadovoljiti samo z oceno proizvodnje, ki naj bi v Sloveniji znašala okoli 2 milijona steklenic, na Hrvaškem pa pol manj. Hrvaški enolog Franjo Francem je dodal, da se potrošnja penečih vin v svetovnem merilu giblje okoli šestih odstotkov in še raste. V porastu so predvsem lažja in enostavna peneča vina, na eni strani, na drugi pa razred prestižnih penečih se vin. Prav tako je razveseljivo, da peneča vina počasi vstopajo v segment dnevne potrošnje, dviguje se tudi potrošnja penečih vin ob hrani.

Ne eni ne drugi nimamo ničesar, kar bi bilo pri penečih vinih skupno regiji, kaj šele državi. Pred desetimi leti je bilo proizvajalcev penečih vin le peščica, medtem ko danes velik del vinarjev prideluje vsaj manjšo količino penečega vina, pri katerem vsak išče svoj način, stil, pot,… Zdi se, kot da smo šele dobro odkrili svet penečih vin. Zato bi bilo dobro in pametno, da bi se proizvajalci povezali in skupaj postavili seznam (priporočenih) sort in tipizacijo (standarde za peneča vina sicer dobro opredeljuje EU zakonodaja).

Sommelierji, na obeh straneh so si bili enotni, da se lahko pohvalimo, da so peneča vina že prišla tudi do naših potrošnikov in da je čedalje več mladih, ki želijo peneča vina. Danes je precej lažje prodati peneč vino, kot pred leti, razveseljivo pa je tudi dejstvo, da potrošnja raste. Za gostince tako ostaja odprto samo vprašanje, koliko je gost pripravljen plačati za kozarec, steklenico penečega vina. Vsi pa se zavedajo, da bo potrebno vložiti še veliko naporov v izobraževanje – tako tistih,  ki so v prodaji, kakor tudi publike. Slednje je predvsem naloga sommelierjev in piscev o vinu.  

Zaključek: (1) tipizacija penečih vin (po izoru Šampanje, Franciacorte ali Austrije) in močnejši skupni marketing združenj vinarjev in/ali regij bi bila dober temelj za prepoznavnost (slovenskih in hrvaških) penečih vin v svetu; (2) edukacija tako proizvajalcev, kakor tudi potrošnikov pa je edini način, da bo prodaja penečih vin rasla tudi v prihodnje, saj proizvodnja raste hitreje od zavedanja in znanja potrošnikov o penečih vinih.

 

Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!