Posestvo Bajer na Notranjskem

misc1

gastrogurman ozek masilni barvno uskl

V Sloveniji zelo redko naletiš na zgodbo družine ali posestva, ki datira 300 let v preteklosti. Tako pač je pri nas. Na Posestvu Bajer pa sta Bernard in Janja z otroki poskrbela, da se bo zgodba, upajmo da vsaj še toliko časa tudi nadaljevala.

Na posestvu se ukvarjajo s pridelavo ekološko pridelane hrane, vendar je njihov način drugačen, kot je morda splošno sprejeto dandanes. Vztrajajo na naravni ekološki pridelavi hrane na zemlji, nekaj prav posebnega pa je njihov način vzreje živali. Že pred desetimi leti, ko pri nas ni bilo še ne duha ne sluha o modernem pristopu k vzreji mesnih pasem govedi, pa tudi kulinarika ni bila razvita do te mere, sta Bernard in Janja sprejela odločitev in na posestvo pripeljala matično čredo native Aberdeen Black Angusa. Takrat se je začela posebna zgodba, ki jih vsaj v našem pogledu postavlja na posebno mesto. Redki so, ki razumejo vzrejo živali tako kot tu, zato bi jih radi postavili za zgled. Živali na tem posestvu živijo zadovoljno, prosto in srečno življenje, kar je ob pravilni prehrani izrednega pomena za doseganje željene “prime” kakovosti zorjenega mesa domačega slovenskega porekla. Tisti, ki nas poznate veste, da zagovarjamo domačo slovensko vzrejo in tu je vzorčni primer. Na Bajerju se vzrejajo plemenske živali in kdor z njimi sodeluje, za popotnico izve vse potrebno za nadalnje delo s temi plemenitimi živalmi. Zadnja pridobitev na posestvu je čistokrvni plemenski wagyu bik, katerega potomci že rastejo in bodo postavili nov standard kvalitete, ki ga do sedaj pri nas še ni bilo. Vse živali na posestvu od angusov, do prašičev mangulic in domačih kokoši imajo na voljo dovolj prostora za prosto gibanje in zdravo življenje brez stresa.

Eden od glavnih ciljev vseh nas, ki se aktivno ukvarjamo s kulturo roštilja, barbecua, ognja, dima in mesa je tudi, da bomo lahko enkrat uživali vrhunsko lokalno vzrejeno meso in ne to, kar moramo danes kupovati iz uvoza. Imamo ogromno kakovostnih pašnikov na katerih se ponekod že pasejo čistokrvni slovenski angusi in imamo svoje “heritage” pasme živali, kot je krškopoljski prašič. Da, ne gre samo za govedino, čeprav je ta najbolj na udaru zaradi trenutne popularnosti, ampak za vse meso, ki ga kupujemo. Če smo pravi ljubitelji in potrošniki mesa, se potrudimo z nakupom mesa živali, ki so imele odgovorne lastnike, živele lepo življenje in nam tako tudi največ dale. Pravo meso ima svojo ceno, a ne potrebujemo ga na krožniku vsak dan. Premislite to naslednjič, ko boste videli najnižjo akcijsko ceno za kilogram mesa, ki nas osebno ne samo odvrne, ampak prestraši. Nekaj malega se že premika v pravo smer tudi v Sloveniji, a prostora za napredek je ogromno. Rejci, mesarji in potrošniki skupaj lahko kaj izboljšamo. 

 

Vir: Peter Hajdu, Žarovnije