DAN MATERE ZEMLJE

misc1

gastrogurman ozek masilni barvno uskl

Na pobudo svetovne organizacije Slow food 10. decembra po celem svetu obeležujejo Dan Matere Zemlje. To je dan, ko se že vrsto let člani svetovnega združenja Slow food zberejo na manjših ali večjih dogodkih. Ti temeljijo na poudarjanju pomembnosti uporabe lokalnih in sezonskih sestavin, kupljenih pri lokalnih pridelovalcih ali pridelanih doma. S tem spodbujajo kvalitetno delo okoliških kmetov in hkrati uživajo v polnih okusih, ki jih njih njihovi pridelki ponujajo. Način praznovanja tega dne so različni in po celem svetu je bilo letos organiziranih blizu 1000 prireditev, pravzaprav od majhnih srečanj do velikih dogodkov. Po oceni organizacije Slow food se je letos teh dogodkov, širom po svetu, udeležilo več kot pol milijona ljudi. Na svetovni zemljevid se je tudi leto vpisala Slovenija z dogodkom na Manžanu nad Koprom, na Domačiji Butul, kjer je tudi sedež omizja Slow food Primorska.  V organizaciji Las Istre in omizja Slow Food Primorska so pripravili okroglo mizo z naslovom »“Črno Vino- Vino nero – Black Wine”.

Na srečanju, v vasici na koprskem podeželju,  so tako iskale odgovore o potencialu Črnega vina v turizmu in gastronomiji. »Ob vseh novostih v svetu vinarstva, je prav, da se redno oziramo tudi na tradicijo. Vse pogosteje iščemo načine, kako z novim znanjem ukrotiti sorte, ki so jih že naši predniki preučevali. A lahko to storimo tudi takrat, ko gre za besede, pridevnike? Ker naši nonoti, vsaj v Istri, so vedno pili Črno vino,« so zapisali v vabilu na srečanje, ki je imelo izjemno velik odmev in je poželo veliko zanimanja, saj so se zapolnila mesta na srečanju že kmalu po objavi dogodka.

»Uporaba besede “črno vino” se zdi povsem umesna in jasna, saj ob dobri letini, dovolj dolgi maceraciji in pravilnem staranju, zna biti refošk vse prej kot rdeč. RexFuscus ali Kralj teme, buri možgane marsikateremu poznavalcu in z veseljem opažamo, da se tej sorti, tudi v zadnjih letih. daje vse več pozornosti,« so bile uvodne besede Črta Butula, ki je vodil okroglo mizo. Tudi njemu se kot chefu, ali mlademu istrskemu kmetu na Domačiji Butul ter vodji projekta »Pri Meni« v Ljubljanski rezidenci Domačije Butul, ob refošku, tem posebnežu, vedno odpirajo nova vprašanja kam in kako ga uvrstiti, kako ga razviti in kako ga nadgraditi. Poiskati povezave s tradicijo, sedanjostjo in prihodnostjo. In ali je ponovno čas, da črnim vinom rečemo črno vino ?

Na okrogli mizi so tako skupaj z Butulom odgovore o potencialu Črnega vina v turizmu in gastronomiji iskali: dr. Metod Šuligoj, izredni profesor fakultete za turistične študije in strokovnjak managementa v turizmu ter posebnih oblik turizma, Liliana Savioli, somellierka in novinarka različnih italijanskih kulinaričnih medijev, uradna degustatorka italijanskega nacionalnega degustacijskega panela, urednica največjega italijanskega vinskega vodnika Vini Buoni d’Italia ter poznavalka regijskih avtohtonih sort grozdja ter posebnih vinogradniških in vinarskih praks in Tilen Praprotnik, vinogradnik, kmet in enolog butične kleti vin Steras iz Šareda nad Izolo, ter bivši pomočnik enologa Vinakoper, ki je tudi prvi prebil led pogovora.  “Jasno je, da črno vino ne obstaja nobeni uradni klasifikaciji vin, a ga vidim morda kot filozofsko nadgradnjo rdečih. Če se upremo na tradicijo, spontano fermentacijo in maceracijo, nam podnebje ter zemlja dajejo zelo specifična temna vina, ki zelo pogosto potrebujejo razlago a hkrati navdušujejo ravno s svojimi drugačnimi notami, ki, ob pravilni hrambi, razvijajo z leti v sodih in pozneje steklenicah,” je razpredal Tilen Praprotnik, ki se zavzema, da vinogradniki in vinarji, ki pridelujejo črna vina, besedo črno vino zapišejo na steklenico.  “V Sloveniji se že dolgo zavedamo, da lahko gradimo turistično-gastronomsko identiteto na lokalnem in sezonskem ter seveda butičnem in trajnostnem, a se šele v zadnjem obdobju morda bolje zavedamo kaj to je in smo to začeli implementirati in s ponosom predstavljati tudi navzven, kar bi morali storiti tudi s takimi posebneži kot je recimo Refošk,” je prepričan Metod Šuligoj, ki je na tem srečanju gotovo našel sugestijo o novem turističnem produktu v Istri. Temu je potrdila tudi Liliana Savioli, vedno zanimiva in prodorna gospa iz italijanske vinske in gastronomske sfere.  »“Seveda Istra in Kras, tako na slovenski, italijanski kot na hrvaški strani, imajo potencial velikih rdečih zorjenih vin, ki so drugod po svetu paradni konji celih kleti in regij. Bilo prav, da se ob debati o tem, kaj je Črno vino, začnemo pogovarjati tudi o kasifikaciji le-tega, da ne bi prihajalo do zmede. Dobro bi bilo določiti, kaj je to črno vino in kaj je pomembno ko govorimo o njem. Jasno je, da pigment barve prihaja iz molekul antocijanov, sama moč pigmenta pa je odvisna od pH in seveda količine sonca, ki je skozi rast sijalo na trto. Zelo očitno so tukaj pogoji za razvoj antocijanov s temnimi notami boljši in morda bi to lahko bilo eno od meril. Seveda pa ne bo šlo brez okusa, saj če vinu pravimo črno, more imeti svojo globimo, v njem se moreš malo izgubiti,” je Saviolijeva poiskala tudi druge zanimive potenciale črnega vina o katerem se krešejo mnenja, razvijajo pa se tudi novi načini pridelave. S tem se potrjuje tudi dejstvo, da je Refošk Slovenske Istre izreden potencial tako za vinski svet kot seveda z vidika promocije turizma. Kot vino, ki vabi v kraje, kjer ga pridelujemo. Je vino, pravijo, ki ga moreš vsaj dvakrat pokušati, da ga vzljubiš in si vsekakor zasluži razčlenitev. In kot je ob koncu razprave, v katero so se lepo vključevali tudi obiskovalci srečanja, zaključil Črt Butul: “Malvazijo smo zelo dobro postavili na zemljevid in je dokaj hitro našla pot na vinske karte vrhunskih restavracij po celem svetu. Refošk je s svojimi specifičnimi kislinami rahla uganka, če ga ne poizkušaš s pravimi jedmi. In prav preko hrane lahko tem specifikam damo svoj smisel, jih poudarimo ali drugače umestimo v obrok. Morda je refošk bliže abstraktni umetnosti kot popularni, če lahko tako primerjamo, saj je za dojemanje abstraktnih slik včasih potrebuješ neko podlago znanja, spominov.” In v tem duhu se je tudi nadaljevalo srečanje na Manžanu, kjer so z degustacijo črnih vin, ob izjemnem izboru istrske kulinarike, degustirali črna vina iz priznanih istrskih vinskih kleti. Kot uvod zanimiva črna penina, novost iz kleti  Monte moro, od koder je Matjaž Babič prinesel tudi nagrajene refoške, linije Amorus starejših letnikov, Tilen Praprotnik iz kleti Steras je prinesel v Marezigah nagrajeni mladi refošk in kot izziv »Pinot noir«, kot vino, ki ima že v imenu besedo črno. Tudi zato so lahko udeleženci pokušali tudi 10 let star Kupljenov »Pinot noir« in štiri leta star iz kleti Sanctum. Črne barve je bil tudi 10 let star refošk Antonius iz kleti Santomas, še s polno svežino, Butulov refošk letnika 2017 in 2018,  in refošk , zorjen v hrastovih sodih, ki ga je prinesel Dejan Plahuta iz Marezig. Iz Krasa je teran prinesel Matej Rogelja iz vinske kleti Rogelja – Petelin. Skratka degustacija refoškov ob izjemni kulinariki, ki jo je pripravi vsestranski Črt Butul, se je okrogla miza o črnem vinu razvila v vinsko kulinarični dogodek, ki se mu obeta nadaljevanje v obliki »Festivala črnih vin« v letu 2020.  

Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!