KLET KRŠKO – V objemu tradicije

featured image
Naslov: Kmečka zadruga Krško, z. o. o.
Rostoharjeva ul. 88,
8270 Krško,
Slovenija
Telefon: 07 / 488 25 00
Elektronska pošta: info@kz-krsko.si
Spletna stran: https://www.klet-krsko.si/
Socialna omrežja: facebook

Opis ponudbe:

V dolenjskem vinorodnem okolišu je doma Klet Krško, ki že od leta 1928 navdušuje s kakovostnimi in vrhunskimi vini. Delujemo v okviru Kmečke zadruge Krško, z. o. o. Gradimo na tradiciji, večletnih izkušnjah, dobrem poznavanju dolenjskih značilnosti in sodobni tehnologiji, kar zagotavlja, da je Klet Krško danes opazen ponudnik visokokakovostnih vin in hkrati vodilni proizvajalec najboljšega cvička PTP.

Na lastnih vinogradniških površinah na Sremiču pridelujemo sorte grozdja za vrhunska vina: modra frankinja, zeleni silvanec, beli pinot, laški rizling in sauvignon. Dokaz za visoko kakovost vin so najžlahtnejša odličja na domačih in tujih ocenjevanjih vin. Vse postopke v kleti opravljamo skladno z mednarodno priznanim standardom v živilski industriji HACCP, kar potrjuje tudi certifikat kakovosti ISO 9001:2015.

V Vinski kleti Krško negujemo vina v grajskih kleteh v starem grajskem poslopju, kjer so nekdaj prebivali grofje Auerspergi. V 18. stoletju je bilo gospodarstvo Šrajbarskega turna oz. gradu Leskovec pri Krškem na vrhuncu. Leta 1770 je bila zgrajena tudi še danes lepo ohranjena Vinska klet Krško, v kateri pa seveda takrat niso hranili cvička, ampak različna, predvsem bela vina. Vinograde so imeli predvsem v bližnji okolici, bogat arhiv o tem pa je hranjen v fondu Šrajbarski turn v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani.

Skozi zgodovino in lastnike, predvsem družino Auersperg, pridemo do 19. stoletja in pesnika Anastazija Grüna, lastnika Šrajbarskega turna s pravim imenom Anton Aleksander Auersperg.

Njegov učitelj je bil tudi naš slavni pesnik France Prešeren, ki je večkrat obiskal svojega učenca v njegovem gradu nasproti kleti in v njegovi kleti. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani hranijo pismo, v katerem grof Auersperg opozarja Prešerna na njegov dolg za vino, ki ga je »odnesel« iz njegove kleti. Obiskovalcem naše kleti vedno povemo to zgodbo, ko jih popeljemo v osrednjo cvičkovo klet, ki je tudi glavni motiv na cvičkovi steklenici. Kdo ve, če niso prav med temi mogočnimi oboki nastali znameniti verzi ‘Prijatli, obrodile so trte vince nam sladko’ … 

V starem delu grajske kleti je osrednja cvičkova klet in arhiva, v posodobljeni zgornji kleti zorijo bela vina, v barik sodčkih v degustacijskem prostoru pa že večkrat nagrajena modra frankinja Prestige. Z veseljem vas bomo popeljali skozi staro grajsko klet.

ZGODOVINA

Vinogradništvo ima na Dolenjskem zelo bogato tradicijo. Že Rimljani so na tem območju sadili trte v neposredni bližini rimskega mesta na ruševinah, kjer je zraslo današnje Drnovo pri Krškem. Rimljani naj bi vinograde sadili na pobočjih dolenjskega gričevja v osrčju današnjih goric okoli Leskovca pri Krškem in v bližini današnjega Šentjerneja. Propad Rimskega cesarstva je v naših krajih za več stoletij pomenil tudi zaton vinogradništva. Oživljati ga je začela šele Katoliška cerkev v 11. in 12. stoletju.

Ena največjih in najbolj urejenih vinskih kleti na Dolenjskem je bila takrat klet Bajnof na Trški gori. Cistercijani iz Bajnofa so prodajali svoje vino na cesarski Dunaj, kar priča o njegovi kakovosti. Poseben razmah je dolenjsko vinarstvo dobilo v 13. stoletju, ko so se ga v vinogradniško idealnem okolju lotili kostanjeviški menihi. V 15. stoletju je bil ta del Dolenjske prepleten z velikimi in dobro obdelanimi vinogradi. V tem času je bilo dolenjsko vino cviček zelo čislano. Konjski ali rečni tovorniki so ga redno dostavljali v Ljubljano, od koder so ga odvažali še v druge kraje tedanjega habsburškega cesarstva. Vsem tem vzponom pa so v vsej zgodovini cvička sledili tudi številni padci.

Organizirano vinogradništvo in kletarstvo na Dolenjskem se je začelo z ustanovitvijo Vinarske zadruge v Kostanjevici na Krki ob koncu leta 1928. Gospodarske razmere in zaradi trsne uši propadli vinogradi so narekovali združevanje proizvajalcev v specializirano zadrugo, ki bo pospeševala obnovo in delovala na področju prodaje in promocije dolenjskih vin, predvsem že uveljavljenega avtohtonega vina cviček. 

Gospodarsko in politično združevanje je doživelo največji razvoj po letu 1970 z otvoritvijo prve polnilnice vina, razširitvijo kletnih kapacitet, pridobitvijo lastnih vinogradniških površin in z uspešnimi (trajnimi) medsebojnimi odnosi z zasebnimi pridelovalci. 

Današnja Kmečka zadruga Krško, z. o. o., je bila ustanovljena leta 1993 in ima lastne vinogradniške površine na posestvu Sremič, kjer pridelujemo vrhunska bela in rdeča ter predikatna vina. Grozdje za cviček PTP odkupujemo od članov naše zadruge. 

Ustanovljen je tudi Konzorcij Cviček, z. o. o., z namenom, da ohranimo tradicionalno pridelavo avtohtonega vina cviček PTP in s prodajo v višjem cenovnem razredu zagotovimo obstoj dolenjskih vinogradnikov. To nam uspeva s skupnimi promocijskimi nastopi in enotno podobo navojnih zamaškov, kjer je poleg napisa Konzorcij Cviček zaščitni znak majolika. 

Kletarji Kmečke zadruge Krško, z. o. o., se v sodobni in avtentični grajski kleti trudimo pridelati vina, ki so všečna čedalje zahtevnejšemu trgu in spadajo v višji cenovni razred. Kletne zmogljivosti so štiri milijone litrov. Letno pridelamo 1,5 milijona litrov vina, med katerimi je 90 odstotkov cvička PTP, preostalo so deželna in vrhunska vina iz Sremiča. 

Najpomembnejši med vini je vsekakor cviček PTP, ki je pravi vinski posebnež. Pridelan je iz rdečih (modra frankinja, žametna črnina) in belih sort grozdja (kraljevina, laški rizling, rumeni plavec, zeleni silvanec). Cviček PTP je namreč poleg toskanskega chiantija edino vino na svetu, sestavljeno iz rdečih in belih sort grozdja. Cviček PTP z značilno rdečo etiketo, na kateri je motiv stare grajske kleti, je med Slovenci dobro poznan. Odlikujejo ga nizek alkohol, prijetna kislina in zdravilnost. 

Cviček se je skozi leta s prakso izoblikoval v priznano in cenjeno vino, a v zakonodaji ni našel svojega mesta in zaščite. Potreba po zakonski zaščiti vina cviček se je pokazala po prvi obnovi vinogradov, ko so kakovostno boljši in pridelani z večjimi stroški težko tekmovali z bistveno cenejšimi. 

Dolenjcem nam je dokončno uspelo zaščititi cviček šele 22. februarja 2001, ko je Državni zbor s sprejetjem novele zakona o vinu zaščitil vino z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja (PTP) in tako sklenil dolgoletno dokazovanje in prizadevanje dolenjskih ljubiteljev cvička, da je pravi cviček PTP lahko le tisti z desnega brega Save, torej iz dolenjskega vinorodnega okoliša.

 

VINA
 
CVIČEK PTP, 1L, 0,75L

DOMOVINA CVIČKA PTP

S soncem obsijana, razgibana, gričevnata pokrajina dolenjskega vinorodnega okoliša, rodovitna zemlja, specifično podnebje in tla ter pridne roke pišejo svojo zgodbo v pestri paleti izjemnih vin. Skozi stoletja pridelave so vinogradniki ustvarili kakovostna in vrhunska vina, med katerimi ima pomembno mesto prav gotovo svetovni vinski posebnež, cviček PTP. Vino cviček PTP izraža značaj geografskega porekla Dolenjske, ki je danes tudi edina domovina cvička PTP. 

CVIČEK S TRADICIJO

Svetovni vinski posebnež cviček PTP je vino z bogato večstoletno tradicijo. Posebnež zato, ker je pridelan iz rdečkastih, rdečih in belih sort, kar evropska zakonodaja dovoljuje le izjemoma. Cviček PTP iz Kleti Krško navdušuje z nežnim okusom vabljive kakovosti, kar dokazujejo tudi številna priznanja z ocenjevanj vin. Njegove značilnosti so svetlo rdečkasta barva z rubinastim odtenkom, vabljivo sveža sadna aroma, ki spominja na maline, jagode in ribez, ter pitnost.  Je suho vino z nizko alkoholno stopnjo, do 10 vol. %. Lahkotno, sveže, pitno in hkrati živahno vino cviček PTP je vino sodobnega človeka. 

Danes je v Evropski uniji zaščiten z oznako PTP – priznano tradicionalno poimenovanje. To mu zagotavlja visoko kakovost in hkrati postavlja stroga pravila, po katerih ga lahko pridelujemo le v njegovi edini domovini, Dolenjski. Prav zato je edinstven. 

SVET KULINARIČNIH UŽITKOV

Cviček PTP Kleti Krško ustvarja priložnosti za sproščeno druženje in razigranost.  Je izvrstno vino za vsak dan, kot nalašč za sodoben življenjski slog. Poleg izjemnega okusa ima cviček PTP tudi mnoge pozitivne učinke na zdravje, saj v primerjavi z drugimi vini vsebuje bistveno več kisline in nižjo alkoholno stopnjo. Peter Kapš, dr. medicine, v knjigi Cviček: tudi hrana in zdravilo predstavlja, da cviček PTP ugodno vpliva na prebavo, saj je naravni pripomoček pri pospeševanju delovanja prebavnih organov, pospešuje tek, preprečuje nespečnost, krepi krvni obtok, pomaga ljudem z malo kisline v želodcu, pa tudi tistim, ki imajo povišan krvni tlak. Ker je brez ostanka sladkorja, je primeren tudi za bolnike s sladkorno boleznijo. 

K hrani

Piten, da mu ni para, svetlo rdečkast z rubinastim odtenkom, vabljivo svež in saden, po malinah, jagodah in ribezu. Takšen je cviček PTP Kleti Krško, ki ponuja priložnosti za veselo in sproščeno druženje. Še najbolj ob izbranih jedeh. No, lahko je že aperitiv, saj bo s svežino in zmerno kislino vzdramil brbončice in jih pripravil na nova doživetja. Potem se pojedina lahko začne. Ni boljšega kot suhomesnate dobrote poplakniti s kozarcem cvička. Če je poleg še topel kruh iz krušne peči, bodo užitki skoraj rajski. Tudi koline se nadvse rade družijo s tem dolenjskim veseljakom. In ne razmišljajte preveč, sočna pečenka, takšna ali drugačna, naravnost kliče po kozarcu cvička. Pazite le, da ne bo ne prehladen ne pretopel, najboljšo aromo ponuja pri od 12 do 14 °C. Sicer pa, zaradi svoje lahkotnosti je cviček PTP kot nalašč za sodoben življenjski slog. Ker je brez ostanka sladkorja, je primeren tudi za bolnike s sladkorno boleznijo.

Temperatura serviranja

Najboljšo aromo razvije, če ga postrežemo pri temperaturi od 12 do 14 °C.

 

CLASSIC

 

  • Modra frankinja 1L

V litrski steklenici ali buteljki 0,75 l, kakor vam je bolj všeč. Naj vas ne odbije litrska steklenica, češ da gre za preprostejšo in manj kakovostno različico. Tudi v večji steklenici upravičeno nosi ime Classic. Klasična modra frankinja, višje rubinaste barve, zelo sortnega vonja po rdečih in celo zrelejših sadežih. Tanini so zreli, prijetno mehki, prav nič nasilni, skladni s celotno strukturo vina, ki deluje harmonično in ima dolg pookus. V buteljki prav tako, če ju boste primerjali. Morda je v tej nekaj več fines. 

Rdeče k rdečemu: enostavno, dobro uveljavljeno in vedno slastno. Torej narezek s suhomesnatimi izdelki: salama, šunka, zašinek, slanina, panceta, pršut. Če so poleg kisle kumarice in gobice, jih odložite na konec. Vse, kar je zelo kislo, uniči vino, ga razvodeni, torej od dobrega vina ne bo pravega užitka. Še težje gre s hrenom, ker je tako pikanten, da vam bo omrtvil brbončice. No, saj ti dodatki sploh niso nujni. Kaj pa koline, zrezki, pečenke, jagnjetina, divjačina? Se razume. Ah, saj res, skoraj bi pozabili na jurčke.

Temperatura serviranja

od 14 do 16 °C

 

  • Laški rizling 1L

Vračamo mu dobro ime, ki ga je nekoč že imel. Ni nas veliko, ki si ga upamo ustekleničiti sortnega, čeprav si to slej ko prej zasluži. Iskrive svetlo slamnate barve, značilno sortnega vonja po citrusih in zelenem jabolku, sveže, sočno in prijetno pitno. Vabljivo vino, ni kaj!

K hrani

Ne le penina, vsako suho belo vino z bolj poudarjeno kislino, seveda zrelo, je prav tako dostojen aperitiv. Torej tudi tale laški rizling. Ampak še zdaleč ne zgolj za aperitiv, mlado sveže vino in mladi sveži siri so odlična kombinacija. Laškega potemtakem tudi k raznovrstnim slanim jedem z mladim sirom ali skuto, k ne preveč pikantnim testeninam in rižotam, tudi k perutnini.

Temperatura serviranja

od 10 do 12 °C

 

  • Modra frankinja, 0,75 l

V litrski steklenici ali buteljki 0,75 l, kakor vam je bolj všeč. Naj vas ne odbije litrska steklenica, češ da gre za preprostejšo in manj kakovostno različico. Tudi v večji steklenici upravičeno nosi ime Classic. Pač, klasična modra frankinja, višje rubinaste barve, zelo sortnega vonja po rdečih in celo zrelejših sadežih. Tanini so zreli, prijetno mehki, prav nič nasilni, skladni s celotno strukturo vina, ki deluje harmonično in ima dolg pookus. V buteljki prav tako, če ju boste primerjali. Morda je v tej nekaj več fines. 

K hrani

Rdeče k rdečemu: enostavno, dobro uveljavljeno in vedno slastno. Torej narezek s suhomesnatimi izdelki: salama, šunka, zašinek, slanina, panceta, pršut. Če so poleg kisle kumarice in gobice, jih odložite na konec. Vse, kar je zelo kislo, uniči vino, ga razvodeni, torej od dobrega vina ne bo pravega užitka. Še težje gre s hrenom, ker je tako pikanten, da vam bo omrtvil brbončice. No, saj ti dodatki sploh niso nujni. Kaj pa koline, zrezki, pečenke, jagnjetina, divjačina? Se razume. Ah, saj res, skoraj bi pozabili na jurčke.

Temperatura serviranja

od 14 do 16 °C

 

  • Zeleni silvanec, 0,75 l

Pri nas redek v vinogradih, še redkejši sam v steklenici, ker običajno konča v zvrsteh. Kdor ljubi milo, prijetno, aromatsko nežno vino, se mu ne bi smel odreči. Taka je splošna predstava o tem (ne)znancu, ampak tale ponuja več: skoraj zlato rumeno barvo, lepo sestavljen in dovolj  prepoznaven vonj po jabolku, zreli hruški, vinogradniški breskvi in ananasu, v ustih razneži s polno, zrelo in dolgo kislino. Mehke svežine mu ne manjka, zato ne bo hitro zapustil mize in kozarcev. 

K hrani

Kar smo rekli za laški rizling, velja tudi za zeleni silvanec. Lahko odigra vlogo aperitiva, smemo ga ponuditi k mladim svežim sirom in tudi mesec, dva staranim. Potem pa stopnjujmo, bogatejše ko je vino, zahtevnejše in bolj pikantne so lahko jedi, da bo dosežena harmonija med vsebino krožnika in kozarca. Torej perutnina na tak ali drugačen način, morski sadeži, ribe, rižote, testenine …

Temperatura serviranja

od 10 do 12 °C

 

  • Beli pinot, 0,75 l

Prikupen predstavnik skupine številnih pinotov. Začelo se je z modrim, eno najstarejših vinskih sort v evropskem prostoru. Z barvno mutacijo je nastal sivi pinot in nato še beli. Vse to se je pred stoletji dogajalo v Franciji. Torej je francoskega porekla, a se dobro počuti marsikje drugje, tudi v vinorodni deželi Posavje. Ne more in niti noče skriti rodbinskih lastnosti: izrazita sadnost, po svežem jabolku, tudi hruški in kutini. V izvedbi Classic je telo srednje bogato, kisline so umirjene, v ustih deluje sveže in mehko. 

K hrani

Čeprav ni mediteranska sorta, ne bo podlegla priboljškom, ki nam jih ponuja morje: škampi, školjke, lignji, hobotnice, najsi bodo na žaru, v omaki, s testeninami ali rižem. Vse te jedi delujejo rahlo sladkasto. Za večji užitek k takim ponudimo vino z lepo kislino, da se kontrasta združita v harmonično celoto. Ljubitelji mesa, ne oklevajte: piščanec na žaru, ocvrt, pečen skupaj s krompirjem, ribji file, tudi teletina. Ne boste zgrešili!

Temperatura serviranja

od 10 do 12 °C

 

PREMIUM

 

  • Modra frankinja, 0,75 l

Ker vinorodna dežela Posavje ponuja modri frankinji nadvse primerno rastišče pri nas, bi bil greh, če te sorte, ki so ji priznani nemški ampelografi pripisali slovensko poreklo, v osrednji posavski kleti ne bi posebej izpostavili. V štirih različicah. Tudi zato, ker jo med vsemi rdečimi sortami odlikuje najvišja vsebnost antioksidanta resveratrola, ki blagodejno vpliva na naše zdravje, saj znižuje slabi holesterol, varuje srce in zmanjšuje nevarnost rakavih obolenj. V njej je še marsikaj drugega: vonj po zrelem jagodičju, črni češnji in usnju se prepleta z nežno noto hrasta, tanini so razkošni, vendar zreli in mehki, brbončice ne skrivajo zadovoljstva zaradi mogočnega in intenzivnega okusa, vino se poslavlja dolgo, dolgo. Tudi živelo bo dolgo, vsaj še pet let. 

K hrani

Najprej se malo poglobimo v samo vino. Tanini, ki v vino pridejo večinoma iz jagodne kožice in pečk, če je bila maceracija daljša, nekaj jih lahko prispeva tudi hrastov sod, sušijo ustno votlino. Srknite nekaj modre frankinje, z njo oblijte vso ustno votlino in ugotovili boste, da so usta po požirku postala suha. Rešitev je pri roki, sočen kos katerega koli mesa v omaki. Zdaj so usta zadovoljno sočna in posušili jih bomo z naslednjim požirkom vina. Ta igra se lahko nadaljuje, dokler je kaj na krožniku in v kozarcu. Enostavno in užitkarsko!

Temperatura serviranja

od 16 do 18 °C

 

  • Zeleni silvanec, 0,75 l

Pričakovano stopnjevanje v primerjavi s klasičnim. Barva že skoraj zlata, takšno da prezrelo grozdje. Vonj je zrelo saden, poln, eleganten, spominja na hruško in ananas, nato še na oreščke in mandlje. Vsega tega bogastva pri zelenem silvancu skoraj ne bi pričakovali, a ga v veščih rokah očitno zmore. In dovolj svežine od zrele kisline in iskrivosti, da bo brez težav zmogel še nekaj naslednjih let. Vino za danes in za jutri z dolgim in čistim odhodom. 

K hrani

Najprej bi na tem mestu lahko ponovili tisto, kar velja za zeleni silvanec Classic, le da Premiuma ne kaže ponujati kot aperitiv, ker je drugih možnosti dovolj. Če na kratko povzamemo: belo vino za belo, svetlejše meso in kar je temu podobnega. Staro pravilo torej tudi v tem primeru velja. Ker pa Premium ponuja več telesnega bogastva in polnosti kot Classic, naj bodo tudi spremljajoče jedi polnejše, bolj pikantne, lahko so izdatneje začinjene.

Temperatura serviranja

od 11 do 13 °C

 

  • Beli pinot, 0,75 l

Še eden iz skupine tistih, ki jih redkeje srečamo kot sortne v steklenicah. Za ljubitelje pinotov, za privržence resnih vin, kajti beli pinot Premium to zagotovo je. Značilna sadna aroma, skladno jo sestavljajo hruška, breskev in melona, vse skupaj se poveže v vonj po sadnih bombonih. Se morda  spomnite tistih 505 s črto? Če ste iz mlajše generacije, zagotovo ne, lahko pa ta vonj mladosti starejših generacij doživite prav s tem belim pinotom. Tudi okus vas ne bo razočaral, saj je vino ekstraktno bogato in polno, kljub zrelosti mu svežine ne manjka. 

K hrani

Zakaj sploh iščemo in predlagamo neke jedi k temu ali onemu vinu? Mar ni to kaprica someljejev? Nikakor! Samo pomislite, koliko truda je bilo potrebnega za eno samo preprosto jed, od njive ali hleva do kuhinje. In koliko dela ter znoja za kozarec dobrega vina, od vinograda do kleti. Vse te napore lahko z neprimerno izbiro vina k neki jedi izničimo, razvrednotimo oboje. Kaj smo že rekli za beli pinot Classic? Kje ne morete zgrešiti? K temu dodajte še malo smelosti, drznosti, začinjenosti.

Temperatura serviranja

od 11 do 13 °C

 

PRESTIGE

 

  • Modra frankinja, 0,75 l

Prestižna oznaka je upravičena. V vseh pogledih, saj gre za lepo in resno vino, v katerega se kaže poglobiti in mu odmeriti dovolj časa, ker se tako kot vsako veliko vino v kozarcu iz minute v minuto razvija in bogati. Najprej pritegne globoka in sijoča rubinasta barva, potem čudovito prepleten vonj po zrelih robidah, borovnicah, suhem sadju in figah, z nežnimi notami dima in praženega v ozadju, ki delujejo kot fina začimba, zaradi preudarnega zorjenja v lesu. Nato v ustih razvaja z mehkobo, polnostjo in sladkimi tanini ter kavno-čokoladnim pookusom. Prava mera zrele kisline mu daje pitno svežino in napoveduje še dolgo, dolgo življenje. Kupiti zdaj, lahko spiti takoj, lahko počakati najmanj pet let. 

K hrani

Najprej nasvet: bogata rdeča in nekaj ali več let zorjena rdeča vina ljubijo dekantiranje. S tem postopkom, to je prelitjem vina iz steklenice v dekantacijsko posodo, dosežemo dvoje: prvič, ločimo bistro vino od morebitne usedline, ki se je nabrala na dnu steklenice, kar je popolnoma naraven in za kakovost vina povsem neškodljiv proces; in drugič, vino prezračimo, naklonimo mu kisik, da zadiha, ker je bilo zaprto v steklenici, se mora odpreti, da se začnejo sproščati arome, to lahko traja tudi nekaj deset minut. Taka vina zahtevajo potrpežljivost in primeren krožnik. Na njem naj bodo sočen biftek, hrustljavo zapečena in v ustih topeča se pečenka, divjačina v omaki, pa tudi zorjen trdi sir se bo še kako razveselil takega vina.

Temperatura serviranja

od 16 do 18 °C

 

  • Modra frankinja Prestige Gourmet, 0,75 l

Je kaj razlike med to in Prestige? V negi, v šolanju prav nič, obe preživita v lesenih sodih tri leta, po končani alkoholni fermentaciji ali že med njo steče za taka vina obvezen biološki razkis, ki ostrejšo jabolčno kislino spremeni v milejšo mlečno in hkrati zniža skupne kisline, sledi zorjenje vina na finih drožeh, ki vino bogatijo in mehčajo. Razlika je zgolj v izbiri grozdja, Gourmet se lahko pohvali s posebej izbranim z najboljših sremiških leg. Razliko boste morda opazili, če boste slepo primerjali obe, ne vedoč, katero je v katerem kozarcu, saj vas imeni lahko zavedeta. Najbolje v večji, sproščeni družbi, debata zna biti zanimiva in poučna. Ni nujno, da se bodo vsi odločili za Gourmet, okusi so pač različni. Vendar ima vse, kar premore Prestige, z nekaj več globine in širšo paleto arom: tudi slivova marmelada, poper, nageljnove žbice, pražena kava … Bi želeli od modre frankinje kaj več, kot ponuja ta?

K hrani

Najprej nasvet: bogata rdeča in nekaj ali več let zorjena rdeča vina ljubijo dekantiranje. S tem postopkom, to je prelitjem vina iz steklenice v dekantacijsko posodo, dosežemo dvoje: prvič, ločimo bistro vino od morebitne usedline, ki se je nabrala na dnu steklenice, kar je popolnoma naraven in za kakovost vina povsem neškodljiv proces; in drugič, vino prezračimo, naklonimo mu kisik, da zadiha, ker je bilo zaprto v steklenici, se mora odpreti, da se začnejo sproščati arome, to lahko traja tudi nekaj deset minut. Taka vina zahtevajo potrpežljivost in primeren krožnik. Na njem naj bodo sočen biftek, hrustljavo zapečena in v ustih topeča se pečenka, divjačina v omaki, pa tudi zorjen trdi sir se bo še kako razveselil takega vina.

Temperatura serviranja

od 16 do 18 °C

 

PENINA

 

  • Kraljevska penina, 0,75 l

V primernem kozarcu, ni nujno, da je ozek, visok in tulipanast, lahko je večji in bolj trebušast, se vam najprej ponuja razigran ples finih mehurčkov, ki se z dna kozarca vztrajno dvigajo proti vrhu in na površini tvorijo zapeljivo ogrlico. Nato izginejo, da bi dali priložnost novim. Kraljevska penina je pripravljena po klasični šampanjski ali tradicionalni metodi, kot se za njeno ime spodobi. Drobni in fini mehurčki govorijo o kakovosti: drobnejši in finejši ko so, boljša in zrelejša je penina. Vonj je čist, saden, svež, po rdečih češnjah, malinah, robidah. V ustih deluje resno, skoraj ne bi rekli, da je osnovno vino nagajivi in radoživi cviček.

K hrani

Kraljevsko penino najprej priporočamo za aperitiv. Prijetna kislina in živahni mehurčki bodo vzdramili brbončice v ustih in vzbudili tek, kar je naloga dobrega aperitiva. Pri tem lahko dodate tudi sveže jagode. Ali pa na koncu obeda, za nežen posladek in slovo. Tudi h kaki manj sladki sadni piti, zavitku ali biskvitu se bo prilegla.

Temperatura serviranja

od 6 do 8 °C

 

  • Princess, 0,75 l

Damska, sveža, moderna, razigrana, zapeljiva!

Praznovanja v krogu domačih. Sproščen klepet s prijatelji. Uspešno sklenjen posel. Romantična večerja v dvoje. Princess je idealna izbira. Njeni iskrivi in živahni mehurčki bodo ob izbrani družbi take trenutke naredili nepozabne.

Princess je prava princeska med grajskimi oboki. Ob bok smo ji hkrati postavili še grajskega plemiča in ga poimenovali Red baron, gre za rdeče peneče vino.

Princess je polsuha aromatizirana pijača na osnovi penečega vina. Grozdje je bilo za kratek čas macerirano pri nizki temperaturi. Nežno stisnjen mošt zbistren in fermentiran v inoks posodah pri temperaturi 14°C. Sledila je sekundarna fermentacija po Charmat postopku, ki omogoča ohranjanje tipične, sortne arome, svežine in sadnosti. Vsebnost alkohola je 11.5 %vol.

Okus je prijetno aromatičen, slajši in osvežujoč. V ustih se sprostijo arome sveže sočne marelice, v ozadju zaznamo breskve, citruse, melono in mandarine, ki se lepo prepletajo s harmonično kislino in razigranimi mehurčki.

K hrani

Lepo se ujame s kozicami, piščancem na žaru, s pikantnimi omakami, azijsko hrano, različnimi kariji, dimljenim lososom, svežimi sadnimi solatami, jagodami, čokoladnim mussom, sladicami z vanilijevo kremo in svežim sadjem. Lahko tudi sama za sproščen klepet v dobri družbi ali za sladek zaključek obroka.

Temperatura serviranja

od 4 do 6 °C

 

  • Red baron, 0,75 l

Lahkoten, živahen, svež, zapeljiv, moderen! Odlična izbira za aperitiv!

Če boste praznovali, se družili s prijatelji ali znanci, si morda zaželeli romantično večerjo, iskali primerno darilo, potem izberite peneče vino Red baron. Ker je lahkoten, zapeljiv in zabaven, ker je enkraten. V osnovnem vinu so slovenske avtohtone in udomačene sorte grozdja, prevladujeta žametovka in modra frankinja.

Red baron je uglajen plemič med grajskimi oboki. Za družbo smo mu dodali moderno damo z vabljivimi mehurčki in jo poimenovali Princess. Res je prava princeska!

Red baron je pripravljen po charmat postopku, ki ohranja značilno sortno aromatiko, svežino in sadnost. Peneče vino je polsuho z 10,5 %vol. alkohola. Najprej pritegne z iskrivo in intenzivno barvo s češnjevo rdečimi odtenki. Vino je živahno z drobnimi mehurčki, ki se vztrajno sproščajo v verižicah. Nato nas očara prijeten vonj malin, češenj, gozdnih jagod, brusnic in rdečega ribeza. Vse to se ponovi v ustih, ki jih napolnijo okusi svežih rdečih sadežev z razigranimi in prijetno mehkimi mehurčki.  

K hrani

Fantastičen aperitiv! A ne samo to, še kako se poda k hladnim predjedem, suhomesnatim narezkom, sadju,… In kot nalašč za pripravo sorbetov. Ali pa kar tako, za veselo druženje.

Temperatura serviranja

od 4 do 6 °C

 

PREDIKATNA VINA

 

  • Laški rizling, izbor, 0,75 l, 0,5l

Na lestvici posebnih ali predikatnih vin je najprej pozna trgatev, za njo izbor. Grozdje mora biti prezrelo, z nekaj žlahtne gnilobe, latinsko botrytis cinerea. Za izbor se odberejo samo najboljši, najbolj dozoreli deli grozdja. Zlata barva, botritične note po suhem sadju, oreščkih, rozinah, okus in pookus sta zelo rozinasta. Vino se mehko razlije po ustni votlini in vztraja ter vztraja. Samo čudimo se lahko, kaj vse zmore modra narava, če ji zna človek tenkočutno prisluhniti. 

K hrani

Pri iskanju sozvočja med sladkimi vini in jedmi velja enostavno pravilo: čim slajša sladica, tem slajše vino, s tem bo dosežena harmonija. Ali drugače, če imamo manj sladko in ekstraktno vino, naj bo tudi sladica manj zahtevna. Za izbor laškega rizlinga bo pravšnja izbira biskvit s sadjem, jabolčna ali katera druga pita, zavitki vseh vrst, potice … Kaj pa pozabljena prosena kaša s suhim sadjem? Kaže poskusiti.

Temperatura serviranja

od 13 do 15 °C

 

  • Sauvignon, izbor, 0,5l

 

Resda v spodnjem delu predikatne piramide, a razlike z zgornjim delom in vrhom so tako majhne, da so skoraj zanemarljive. Sauvignon je hvaležna sorta za mojstre predikatov. Na splošno namreč velja, da višji ko je predikat, bolj izgublja značilno sortno aromo, ker v ospredje prihajajo botritične in zorilne note. Toda ne vedno in povsod, še zlasti to velja za sauvignon, saj nas pogosto preseneti s sortno prepoznavnimi aromami, ki so očitno trdožive in se ne dajo zlahka. Lepa iskriva barva starega zlata, vonj po suhem senu, papriki, poprovi meti, rožičih in tropskem sadju. Sortno prepoznaven z botritično zrelim pridihom v ozadju. Zaradi značilne sauvignonske kisline, ki mu kljub sladkorju daje vabljivo pitnost, bo zdržal še leta.

K hrani

Izbor in izziv hkrati. Kadar iščemo kar najboljše ujemanje jedi in vina, v tem primeru sta oba pola sladka, lahko prevladuje harmonija okusov: da jed ne prevlada nad vinom in obratno, da sta v sozvočju, kajti le tako ponudita skupaj več kot posamično. Lahko se odločimo tudi za skladnost arom ali obojega. Meta, rožiči, tropsko sadje v vinu, meta, rožiči, tropsko sadje v sladici. Naj stopi na plan slaščičarska domišljija!

Temperatura serviranja

od 13 do 15 °C

 

  • Laški rizling, suhi jagodni, izbor, 0,375l

Na vrhu piramide predikatnih vin. Suhi jagodni izbor je redkost, ki nam jo nakloni narava vsake toliko časa. Sploh ne vsako leto, morda nekajkrat v desetletju, ali še to ne. Zanj se mora marsikaj uskladiti: zdravo in zrelo grozdje, ne prevlažna in primerno topla pozna jesen, ki omogoči žlahtni gnilobi, da oplemeniti grozdje in jagode izsuši do rozinasto zgrbančenih, do suhega jagodnega izbora. Samo take jagode gredo v stiskalnico. Če bi normalna trgatev dala liter vina na trto, je pridobitek pri suhem jagodnem izboru vsaj desetkrat manjši. Tudi zato so taka vina posebna. Tale laški rizling zlate barve teče v kozarec mehko, oljnato, neslišno. Vonj je bogato sestavljen, po suhem sadju, figah in rozinah, vse skupaj zaokroža akacijev med. V ustih razvaja harmoničen preplet sladkosti, kisline in alkohola, kjer nič od tega ne izstopa. Eksplozija razkošja! In spet se lahko samo čudimo. Ter tiho uživamo.  

K hrani

Ker poznamo pravilo čim slajša sladica, tem slajše vino, bomo morali zdaj seči po slajših in zahtevnejših vrhovih, saj tudi suhi jagodni izbor stoji na Olimpu predikatnih vin. Lahko začnemo s pralineji, naj bodo obloženi s temno čokolado. Prava saherjeva torta se bo prav tako razveselila suhega jagodnega izbora. Če nas njegov vonj napeljuje k figam, rozinam in medu, je gost in sladek kolač iz suhega sadja dobra izbira.

Temperatura serviranja

od 13 do 15 °C

 

  • Sauvignon, suhi jagodni, izbor, 0,375l

S sauvignonom od izbora do suhega jagodnega izbora. Bi želeli še kaj več? Poskusite tudi tega in ju primerjajte. Jantarna barva takoj pove, da gre za višjo, dejansko najvišjo predikatno stopnico. Od tu naprej ni nič več, samo še nebo in razkošje užitkov. Ste že kdaj lahko opazovali kristalno čisto jantarno barvo? In potem promenada vonjev, ki prihajajo in odhajajo, se prepletajo, združujejo in spet ločujejo. Vzemite si čas, to vino kar naprej preseneča z novimi odkritji, se odpira in razpira, širi in vznemirja z vonji po meti, melisi, rožmarinu, mandljih, rozinah, suhih figah, medu. Morda boste odkrili še kaj drugega, kajti to vino se ne konča in ne konča. V ustih je mehko in oljnato, prav nič osladno, ker je sladkorju enakovreden partner živahna kislina, v pookusu pa lešniki in orehi. Se sprašujete, kako je vse to možno? Pač, čudež narave in človeških rok.

K hrani

Nadaljujmo tam, kjer smo končali pri izboru sauvignona. Pred nami je vinski biser, bogato sestavljen, s pravo mero sladkorja in kisline. Naj bo torej tudi sladica slajša in razkošna. Brez strahu, ne bo delovala lepljivo osladno, sauvignonska kislina bo lepo očistila usta. Namig! Potica iz lešnikov, orehov, medu, rozin, fig in še kaj drugega, kar se da pripraviti iz tega. Denimo torta, lahko tudi saherjeva. Ali pa siri s plemenito plesnijo.

Temperatura serviranja

od 13 do 15 °C

 

  • Modra frankinja, suhi jagodni, izbor, 0,375l

Predikati iz rdečih sort so zelo redki, tako visoki pa sploh. Toda nam je uspelo in na to smo ponosni. Še zlasti, ker je modra frankinja avtohtona slovenska sorta, kar so z znanstvenimi raziskavami ugotovili vrhunski nemški izvedenci in jim pritrjujejo celo Avstrijci, ki so modro frankinjo imeli bolj kot ne za svojo sorto. Da zmore marsikaj, če je le dovolj drznosti in potrpežljivosti, dokazuje suhi jagodni izbor. Zanj smo morali čakati do svetih treh kraljev, trgatev je bila torej na začetku leta 2013. Oljnato mehko in sladko vino najprej navduši s čisto jantarno barvo, medeni vonji se prepletajo s suhim sadjem, okus je dolg in vztrajen, pookus še vztrajnejši. Sladica sama po sebi, ki ne potrebuje drugega sladkega. Za počasno uživanje, za meditacijo, za občudovanje.  

K hrani

Lahko bi se zadovoljili z zadnjima dvema stavkoma iz opisa tega vina. Tudi prav, a ne bo odveč še nekaj besed. Pri takem vinu ne morete zgrešiti, če le upoštevate osnovna someljejska navodila pod opisi drugih predikatov. Na kratko: sladko s sladkim, bolj zahtevno z zahtevnim in pika! Bogata sladica iz temne čokolade zahteva bogato in večplastno vino. Ker je sladka, grenka in mastna hkrati. Kaj pa siri z žlahtno plesnijo, torej roquefort, gorgonzola, stilton? Seveda, z vinom z žlahtno gnilobo. Navdušeni boste!

Temperatura serviranja

od 13 do 15 °C

 

  • Sauvignon, ledeno vino, 0,375l

Tudi ledeno vino spada na vrh predikatne piramide, tam kraljuje skupaj s suhim jagodnim izborom. Eni bodo dali prednost temu, drugi onemu, mi ne delamo razlike, za nas sta enako pomembna oba. Tudi za ledeno vino se mora marsikaj ujeti, tako kot pri suhem jagodnem izboru, še najbolj pomemben je mraz, hud mraz. Več dni zaporedoma vsaj sedem stopinj pod ničlo, bolje še več. Hujši ko je mraz, več zamrznjene vode bo ostalo v stiskalnici, iz nje se bo scedil samo kot med gost nektar, v katerem je skoncentrirano vse najboljše, kar premore grozdna jagoda. Potem se začne mukotrpno vrenje, ki traja in traja, saj se kvasovke v tako gostem moštu ne počutijo najboljše. A vseeno opravijo svojo nalogo. Tudi ledeni sauvignon je še vedno sortno prepoznaven. Vas preseneča? Po suhem senu, z nekaj domišljije, kot bi ga vonjali pozimi v hudem mrazu na kozolcu. Pa zeliščne note, vonj po medu, suhem sadju, rozinah, v praznem kozarcu tudi po pehtranu. V ustih nas razvaja s sladko mehkobo in sočnostjo. Je šele na začetku svojega vzpona. 

K hrani

Predikatna vina so že sama po sebi sladica in ni nujno, da jih na krožniku spremlja še kaj drugega sladkega. Višji ko je predikat, manjša je potreba po sladici. Če pa brez nje nikakor ne gre, nekaj predlogov. Vonj po pehtranu in še marsičem drugem ponuja hiter odgovor: pehtranova potica, tradicionalna slovenska poslastica. Kljub vsemu ne varčujte s sladkorjem, pretiravati pa tudi ne kaže. Iz rozin, suhega sadja in medu se da prav tako narediti marsikaj slastnega.

Temperatura serviranja

od 13 do 15 °C

 

EMBALAŽE

 

  • Kartonska embalaža

 

 

 

  • Lesena embalaža